UTD izračun za spletne telebane!

V samo štirih meseci – od junija 2013, ko je Politbarometer kazal, da 71% vprašanih ne ve, kaj je univerzalni temeljni dohodek, do oktobra istega leta, ko naj bi po raziskavi Slovenskega javnega mnenja bilo takšnih le še 35% – se je veliko tega spremenilo.

Od takrat, ko se je tema večini še zdela le zabavna in utopična eksotika, pa do nedavnega, ko je v siceršnji mnenjski osir dregnila izražena namera aktualno vidnejših politikov, da se poleg siceršnjih perečih tem morda ‘dotakne’ in opredeli tudi do tega vprašanja, je izmenjava mnenj tudi na twitterju, facebooku, v komentarjih pod spletnimi prispevki in na forumih znatno pridobila na intenziteti in pikrosti.

In ker se vedno znova vse začelo in končalo pri tem: kdo bo to plačal, na čigav rovaš in kdo točno bo kaj od tega imel, pri čemer se le redki zares lotevajo prebrati več-deset-stranski izračun za Slovenijo, ki ga je že pred leti pripravila sociologinja dr. Valerija Korošec, se v izogib nadaljnemu izgubljanju energije v prerekanjih okoli teh vprašanj zdi na mestu kratek povzetek izračuna UTD – takšnega, ki gre takoj k stvari, ni v obliki pdf-ja in je skratka kot nalašč za ‘telebane’, ki bi bistvo in odgovore kar takoj in najraje kot na dlani 😛

Pa da ne bo prehitro dolgih nosov, se avtor teh vrstic samo-razglaša za ‘telebana nad telebani’, saj se je izračuna sociologinje Korošec zares lotil šele pred dnevi, pred tem pa na spletu – tako pridno kot vsi drugi – najbolj ‘modroval’ ravno okoli teh vprašanj.

Za vse tiste, ki se najverjetneje nikoli ne boste prebili čez 50 strani delovnega zvezka UMAR: ‘Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako?’, zato kar takoj obračamo na stran 24., kjer se pod naslovom UTD IN SEDANJI SISTEM pričenja peto poglavje predloga, z njim pa pogosto ‘jabolko spora’ in nepotrebnih nesporazumov na družabnih in spletnih omrežjih.

Izračun za telebane

Po izračunu dr. Valerije Korošec bi si lahko Slovenija privoščila uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v višini 300 evrov že leta 2010.

Bi bili torej po principu univerzalnosti prav vsi prebivalci oz. državljani Slovenije na svoje račune odtlej od države dobivali 300 evrov? Da. Torej bi se nam siceršnji prihodki vsem povečali za 300 evrov? Naj se sliši še tako nenavadno, a odgovor na to vprašanje je: ne.

Kako torej?

Za razliko od večine zagovornikov UTD-ja po svetu, ki sicer predlagajo financiranje UTD-ja iz državnega proračuna, a kot vire financiranja pa nekateri predlagajo še neobstoječe vire, kot so Tobinov davek, ekološke davke, družbene in informacijske davke, se je Valerija Korošec v svojem izračunu osredotočila na že obstoječe vire financiranja iz proračuna.

“V sistemu UTD bi se v proračunu združila sredstva iz sistema socialnih zavarovanj (ekvivalent zavarovanj za brezposelnost in starševstvo), davčna sredstva, ki se preko MDDSZ namenjajo financiranju eksistenčne varnosti, in dodatne davčne prilive, ki bi nastali z ukinitvijo olajšav. Na podlagi teh virov bi se UTD v celoti financiral iz proračuna.”

Še več. Valerija s primerjavo potrebnih proračunskih sredstev, ki bi jih potrebovali za financiranje UTD v letu 2008 in možne vire financiranja v letu 2008, nakaže celo potencialen prihranek v višini 75,7 millijonov na letni ravni (za 2008). Sistem UTD bi po njenem predlogu država ne le lahko uvedla, temveč bi bil sistem UTD celo javnofinančno ugodnejši.

“Prihranek bi bil še večji, če upoštevamo tudi dejstvo zmanjšane potrebe po odločanju in zmanjšanem obsegu administracije. To je sicer težko oceniti, zato naj še enkrat omenimo oceno Kranjca (2005), da bi bila korenita poenostavitev davčnega sistema vredna tudi do 2% BDP. Samo vprašamo se lahko, kolikšen bi bil v tem smislu doprinos UTD, ki ne bi korenito poenostavil samo davčnega sistema, pač pa tudi sistem socialnih zavarovanj in socialnih prejemkom, in ki bi vzpostavil tudi drugačne odnose moči na trgu dela.”

Sliši se nadvse zanimivo, a kako bi bilo to videti v praksi?

Pa kar takoj na bistvo:

“Ne drži, da bi predlagani UTD nadomestil vse socialne transferje oz. ‘ukinil’ socialno državo. Predlagani UTD bi socialno državo samo dopolnil (in jo tako spremenil iz kompenzacijske v emancipacijsko). Pri tem je UTD definiran kot mesečni dohodek, ki je dovolj visok, da prepreči materialno revščino in omogoči možnost za aktivno vključenost v družbo vsak in bi ga dobil vsak posameznik.” via Valerija Korošec.

Na strani 26. (v točki 4) gre v detajle in tako izvemo, da bi UTD nadomestil 16 socialnih transferjev (in torej nikakor ne vseh, zato zares zgolj dopolnjuje in ga v tem delu poenostavlja) iz sedanjega sistema, ki so bolj kot ne namenjeni varovanju eksistence posameznika.

Skratka, nadomestil bi:

  • nadomestilo za čas porodniškega dopusta,
  • nego in varstvo otroka,
  • očetovsko nadomestilo,
  • otroški dodatek,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za veliko družino,
  • pomoč ob rojstvu otroka,
  • denarno nadomestilo za primer brezposelnosti,
  • denarno socialno pomoč (izredno denarno pomoč in trajno denarno pomoč bi bilo potrebno prilagoditi),
  • državno pokojnino,
  • varstveni dodatek,
  • znižano plačilo za vrtec,
  • subvencijo šolske prehrane in dijakov,
  • subvencije prevoza za dijake in študente,
  • subvencijo študentske prehrane,
  • republiške štipencije oz. štipendije, dodeljene na podlagi socialnega položaja.

In če naj naštete transferje UTD nadomesti, kaj bi to pomenilo za njihove siceršnje prejemnike?

Po izračunih Valerije Korošec bi bil sistem z UTD:

  • dolgoročno ugodnejši za kar tri četrtine brezposelnih (v sedanjem sistemu samo ena tretjina brezposelnih prejema denarno nadomestilo, od teh pa četrtina manj kot 300 evrov – podatek iz leta 2010). Po sistemu UTD pa bi vsi brezposelni (brez izjem) iz javnih sredstev dobivali UTD, zato tudi je smiselno, da UTD menja denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ki izhaja iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Ob tem bi se uvedlo prostovoljo zavarovanje ravni dohodka in ukrepe aktivne politike zaposlovanja potencialno menjalo z uvedbo izobraževalnih oz. aktivacijskih vavčerjev, ki bi brezposelne spodbujali k izobraževanju. Še to: V primeru brezposelnosti nihče ne bi dobival več kot UTD – tudi poslanci ne!
  • otroci, vključeni v formalno izobraževanje, bi del UTD dobivali v obliki formalnega izobraževalnega vavčerja, ki se sedaj nakazuje direktno instituciji in bi nadomestilo tudi del plačevanja šol po pavšalu, ta vavčer bi v določeni meri nadomestil tudi subvencij za plačilo vrtca.
  • višina dohodkov upokojencev se z uvedbo UTD ne bi spremenila. Pri prehodu v sistem UTD bi bila opravljena samo knjižna pretvorba dosedanjih dohodkov v sistem UTD. Na boljšem bi bili upokojenci, ki imajo že sedaj (leto 2010) dohodke pod 300 evrov. Ti bi odslej dovbivali 300 (torej UTD).
  • pa v primeru starševstva? Medtem ko iz naslova zavarovanja za primer starševstva starši v sedanjem sistemu prejemajo dohodek približno eno leto, pa bi jim bil UTD zagotovljen doživljenjsko. UTD bi bil dolgoročno in v celoti gledano gotovo boljši za večino (potencialnih) staršev kot sedanji sistem, še posebno v luči dejstva, da v danih okoliščinah večina (mladih) mamic dejansko dobi manj, kot bi dobila v sistemu z UTD.

P.S. za vse tiste, ki so v doslej povzetem v sistemu z UTD začutili potencialne izgube zase: nivo (želenega) dohodka v primeru brezposelnosti ali starševstva bi v sistemu z UTD seveda lahko zavarovali na nov (privatno obvezen in prostovoljen) način. V skladu s sistemom UTD bi se namreč spremenil tudi sistem plačevanja socialnih prispevkov: ti bi bili odslej enotno plačani za vsako enoto dela.

Država bi z UTD tako prevzela funkcijo zavarovanja eksistenčne varnosti, drugi del funkcije dosedanjega zavarovanja za primer brezposelnosti in starševstva (z namenom varovanje nivoja dohodka), pa bi bil lahko zajet v drugih privatnih obveznih in prostovoljnih zavarovanjih ter različnih shemah varčevanja (več o tem, tudi z drugimi potencialno pomembnimi pomisleki pa na str. 27.). Za zaposlene za nedoločen čas pod nekaterimi pogoji nekatere zavarovalnice že danes ponujajo zavarovanja za primer brezposelnosti (v obliki mesečnih nadomestil ali plačevanje mesečnih obrokov kredita za določen čas).

Dodaten razmislek o tem, koliko je vredna doživljenjska varnostna mreža zanje in morebitne potomce (pa tudi širše obče dobro) v primerjavi z morda višjimi, a še kako začasnimi prejemki po sedanjem sistemu, je na tem mestu le še zgolj zaželen.

Uvedba UTD bi poleg drugačnega plačevanja socialnih prispevkov za seboj potegnila tudi spremembe davčnega sistema. Davčni sistem bi predvsem poenostavila:

  • ukinjene bi bile olajšave za otroke, vzdrževane člane, starejše od 65 let, olajšave za tiste z dijaškim ali študentskim statusom in splošne olajšave, njihovo vlogo pa prevzame UTD, ki je neobdavčen. Vse te olajšave tako postanejo del virov za izplačevanje UTD.

Za koga je sistem najboljši?

  • v sistemu UTD so na splošnem na boljšem (rumeno v spodnjem grafu) tisti, ki so najbolj ogroženi (nezaposleni), med temi še posebej družine nezaposlenih staršev z otroki (ker se znesek UTD s številom otrok ne spreminja). V sistemu UTD bi namreč vsak otrok, vključen v formalno izobraževanje, prejemal 250 evrov gotovine (50 evrov v obliki formalno izobraževalnega vavčerja se unovči v izobraževalni instituciji), odrasla pa 300 evrov t.j. 250 v gotovini in 50 evrov aktivacijskega vavčerja.

utd-graf2

Za koga je sistem najslabši?

  • del zaposlenih brez otrok bi v sistemu UTD imeli nekaj nižje prejemke zaradi ukinitve splošne davčne olajšave (v letu 2009 bi bilo to okoli 69 evrov na mesec pri bruto plači 1450 evrov).

Pa ostali?

Načeloma bi bolj ali manj bili na boljšem ali najmanj istem.

  • redno plačani zaposleni in upokojenci ob koncu meseca zaradi UTD ne bi imeli več denarja v denarnici kot v primeru dosedanjih izplačil. Na boljšem bi bili le tisti upokojenci, katerih pokojnine bi po sedanjem sistemu bile pod pragom UTD. UTD bi se namreč vsem po vrsti izplačal samo ‘za vsak primer’, če na primer plača ne bi bila izplačana pravočasno ali v zadostni višini, vendar bi si kasneje to država ‘obračunala’ in poskrbela za izterjavo v skladu s svojimi pravili). Sistem z UTD je v tem primeru zgolj dodatna eksistenčna varovalka (ki je še kako pomembna za (prekerne) zaposlene), vendar pa za tiste, ki imajo varno zaposlitev, dejansko ne pomeni nobene spremembe.

Neodgovorjenih ostaja še nekaj vprašanj, med drugim:

  • določene primerjave sedanjega s sistemom UTD bi bilo po mnenju Valerije Korošec še smiselno opraviti v primeru družin z vrtčevskimi otroci, kar je zaradi razlik v cenah vrtcev glede na občine, razlik v premoženjskih statusih in drugih spremenljivk oteženo.
  • to isto pa velja tudi v primeru družin s študenti, saj bi v sistemu UTD prišlo do bistvene spremembe štipendijske politike, saj bi štipendija postala izključno mehanizem izobraževalne politike in nič več socialne politike. V sistemu UTD bi tak nekateri, ki sedaj štipendijo prejemajo, poslej te ne prejemali več, za nekatere bi ostalo enako, nekateri pa bi prejemali večjo. Na tem mestu nikakor ne gre pozabiti, da otrok vedno prejema UTD, pa če ima štipendijo ali ne. In obratno, štipendijo prejema ne glede na UTD, ker štipendija služi izobraževalnim ciljen in ne nadomešča dohodka (skratka to ni več štipendija, ki jo študent dobi zaradi svojega socialnega položaja).

Javnofinačni sistem in viri financiranja

Izračun Valerije Korošec kot že povedano temelji na že veljavnem načinu financiranja varnosti, ki bi bil zgolj poenostavljen.

Če naj bi UTD prejemali ‘vsi’ prebivalci oz. državljani Slovenije, bi bila potrebna sredstva za financiranje: število prebivalcev x 12 mesecev x UTD. Za leto 2008 bi tako potrebovali skoraj 7 milijard, od tega približno:

  • 3 milijarde za zaposlene,
  • 2 milijardi za upokojence,
  • in vse ostalo za vse druge.

V primeru večine zaposlenih in upokojencev bi bil UTD s strani države kasneje ‘obračunan’ (beri: vrnjen), financiral pa bi se dejansko preko glavarine. Dejansko so tako za UTD dejansko ‘bogatejši’ samo ‘ostali’ (otroci, mladostniki in nezaposleni), torej najranljivejši v družbi.

Ker pa se vrednost sistema UTD v resnici nikakor ne meri zgolj v tem, kdo bo koliko in kako dobil v denarju, se morda na tem mestu morda zdaj končno lahko pričnemo zares pogovarjati o številnih drugih pridobitvah takšnega sistema, ki pa jih bomo deležni praktično, posredno in neposredno kar vsi!

Gremo dalje? Pa začnimo 🙂

… za začetek zares plodne debate v tej smeri priporočam najprej odličen film (s slovenskimi podnapisi):

… in še – po mojem mnenju – enega najbolj inspirativnih tokov misli na dano temo:

In pa seveda, do 14. januarja opolnoči imate še čas, da podpišete:

… in spletno peticijo na Avaaz.org, ki namiguje, da se po 14. januarju 2014 nič ne končuje, temveč zgolj nadaljuje:

 

9 comments

  1. Proces uvajanja se je začel, čas uvedbe pa je odvisen od naše vztrajnosti in odločnosti.
    Srečnooo 🙂

    1. Slabo si bral. Za upokojence in invalide npr. ostane VSE ISTO! Razen za tiste upokojence, ki imajo manj kot 300 (če bi UTD bil 300).

      Se pravi:
      – če ima upokojenec 562,54 evrov ima tudi potem 562,54 evrov (262,54 + 300 UTD = 562,54 evrov)!
      – če ima upokojenec zdaj 800, ima tudi potem 800 (500 iz enega vira + 300 iz UTD)!
      – če ima upokojenec 200, ima pa potem 300 (UTD)!

      Ne vem, kaj tukaj ne razumeš?

      Poglej graf zgoraj – UTD prinaša spremembo tam, kjer je rumena dopolnitev.

      Ta prispevek je samo POVZETEK originalnega izračuna (še vedno zgolj predloga izpred nekaj let) dr. Valerije Korošec, ki se ga ljudem v originalu ne da brati (ker se jim zdi predolg, ampak šimfali bi pa, ne da bi vsebino sploh poznaliI).

      Če imaš kakšen boljši predlog pa, na plan z njim. Če bo boljši, te VSI podpremo 😛

      1. V tem primeru se vam iskreno opravičujem. Zmedla me je trditev, da uvedba UTD ukinja državno pokojnino. Boljšega predloga nimam, podprem vašega.

        1. Ah, saj vem, da ni tako enostavno, zato se tudi v blogu razglašam za telebana nad telebani, ker sem se podobno lovila. Pa tudi sicer moraš vedeti, da gre tu za izračun, ki DOKAŽE, da je UVEDBA mogoča že zdaj in brez dodatnih davkov, le s pravičnejšo prerazporeditvijo, zagotovo pa predlog ni šel v kakšne detajle praktične uvedbe, ki jih je vsekakor potrebno še premisliti, naresti kakšno študijo …

          Poanta je, da ni nihče na slabšem, da pa se končno zares poskrbi za najbolj šibke in ogrožene. Kako in zakaj, se pa pogovarjamo. Osebno si želim več izračunov, čisto pravih, tudi pilotskih študij, pa mnenj …

          🙂

          1. Zanimivo, kako smo polni jeze, ko poslušamo, kako plačujemo milijarde za dokapitalizacije bank, od katerih imajo resnično največ le posamezni izbranci (naši tajkunčki), potem pa ko končno dobimo predlog, ko naj bi država “delila” denar med nas vse državljanje (na koncu koncev, naj bi država vendarle skrbela za dobrobit svojih državljanov), pa jih je toliko pesimističnih, nezaupljivih…Bistvo UTD ni le v tem, da pomaga najbolj revnim in socialno ogroženim in jim da znesek, ki jim bo odvrnil misli na “štrik” (in žal, teh je veliko!), ampak da rešuje posledice prevelikega tehnološkega razvoja zaradi katerega tako počasi itak ne bo več dovolj dela za vse. Zato bo potrebno poiskati dodaten vir za ljudi, da bodo lahko nekako drugače ustvarjali in trošili, pa četudi (groza za deloholike!)s tem, da bomo lahko ljudje življenje tudi uživali in nele delali in živeli v stresu 24 ur-seveda tisti, ki delo sploh imajo)! Absolutno podpiram! Denarja je dovolj, samo razdelit se mora med vse ljudi in ne samo med izbrance! Zato pa ga politiki ne želijo podpreti, ker se bojijo za svojo pomembnost in stolčke. A osebno mislim, da s kapitalizmom, ki se ga gremo danes, kjer ni svobodnega tržnega gospodarstva, ampak so sami oligarhi, boljše UTD kot pa revolucija, ki bo drugače v bližnji prihodnosti sigurno izbruhnila.

Comments are closed.